Napredek pri igranju na instrument žal ni pogojen le z obiskovanjem glasbene šole oziroma privatnih inštrukcij, pač pa se nivo naših glasbenih veščin lahko dvigne predvsem z veliko mero samodiscipline, samoiniciativnosti, vaje, raziskovanja, ljubezni do glasbe… Naloga učitelja je, da učenca usmerja v njegovem glasbenem razvoju, ter mu preko lastnih izkušenj svetuje kako doseči naslednjo raven. V glasbenem kontekstu smo vsi glasbeniki celo življenje učenci, tako virtuozi kot začetniki, vendar pa za vse veljajo nekakšna univerzalna pravila vaje, ki se jih moramo čim bolj dosledno držati, če hočemo izboljšati naše veščine, kajti sam talent žal ni dovolj.
Brezvoljnega sedenja za inštrumentom, ki po navadi traja tudi več ur, ne smemo enačiti z efektivno vajo, ki lahko traja tudi samo 30 min. Pomembno je, da si postavimo cilje, ter jih s pridom dosegamo. Nič od tega nam ne sme predstavljati stresa, pač pa le vodilo do željenega rezultata – izboljšanja naših glasbenih veščin in vseh nagrad, ki jih le-to prinaša že samo po sebi. Z vsakim višjim nivojem, ki ga dosežemo, se nam odpre nov svet in nove možnosti za izražanje naše osebnosti, ki je unikatna in lepa.
Navodila za uspešno vajo:
  • Poiščemo si primeren prostor, kjer nas nihče ne bo motil, bomo imeli svoj mir, ter se bomo lahko osredotočili le na glasbo.
  • Držimo se napotkov, ki nam jih učitelj zapiše v glasbeno beležko, ki jo redno prinašamo k pouku instrumenta. Ne pozabimo prebrati vseh napotkov, ki so zapisani v glasbeni beležki in se hkrati spomnimo, katere zanimive glasbene nasvete smo še izvedeli pri pouku.
  • Na vajo ne smemo gledati z odporom in slabo voljo. Poskušamo pristopiti z dobro voljo, prisluhnemo našemu ustvarjanju in uživamo v vsaki noti, ki jo zaigramo.
  • Vajo vedno pričnemo z ogrevanjem (tehnične vaje, lestvice, razloženi akordi…)
  • Skladb nikoli ne preigravamo od začetka do konca. Izberemo posamezne dele skladbe, poiščemo posamezne takte, ki nam povzročajo težave in jih izpilimo.
  • Veliko je stvari, na katere moramo biti pozorni: prave note, ritem, prstni redi, dinamika, artikulacija… Vsega tega ne moremo opaziti, če igramo kot ekspresni vlak. Zaradi tega tudi ne opazimo napak pri igranju. Vedno najprej razmislimo, kaj in kako bomo nekaj zaigrali, šele nato se lotimo igranja. Natančno poslušamo vsak zaigrani ton.
  • Sprva vadimo počasi; vadimo pri takšni hitrosti, da lahko igramo brez napak. Šele ko igramo brez napak, lahko povečamo hitrost igranja.
  • Ritem je poleg melodije in harmonije eden izmed osnovnih gradnikov glasbe. Pomembno je da ga razvijamo z igranjem ob metrnonomu ali posnetku.
  • Internet je prava zakladnica znanja, če le vemo kaj iskati. Kadar vadimo določeno skladbo poslušamo čimveč različnih izvedb ostalih glasbenih izvajalcev, ter poskušamo posnemati tistega izmed njih, kateri nam je najbolj všeč.
  • Preden prenehamo z vadenjem, se vprašajmo, kaj smo dosegli z današnjim delom. Kateri deli skladbe gredo dobro in kje se še pojavljajo težave? To si vzemimo kot osnovo za vadenje za naslednji dan.
Za vadenje instrumenta si je potrebno vzeti čas. Koliko časa potrebujemo za to? Na to vprašanje je težko odgovoriti, kajti vsaka snov zahteva različno količino časa glede na težavnost. Težja ko je snov, več časa potrebujemo, da jo osvojimo. Drži naslednji pregovor: »Pet minut vadenja vsak dan bolj učinkuje kot pol ure enkrat na teden«. Samo z rednim delom bomo dosegli rezultate, ki si jih želimo, in s tem razvijali svoj glasbeni talent.
Vadenje je zahtevno delo tudi za naše možgane. Pri daljšem vadenju si ne pozabimo narediti odmora za krajši počitek. Misli se nam bodo zbistrile in dobre volje bomo lahko nadaljevali z igranjem.